Dušilke so električne komponente, ki se uporabljajo v električnih tokokrogih za omejevanje ali nadzor pretoka toka. Sestavljene so iz tuljave iz izolirane žice, navite okoli magnetnega jedra.
Magnetno jedro v dušilki ojača magnetno polje, ki ga ustvarja tok v tuljavi. To ustvarja induktivnost, ki omejuje pretok toka skozi dušilko. Večja kot je induktivnost dušilke, bolj je omejen pretok toka.
Z omejevanjem pretoka toka lahko dušilka pomaga zmanjšati neželene motnje ali napetostne konice v vezju. Uporablja se lahko tudi za stabilizacijo ali filtriranje toka v vezju z blokiranjem določenih frekvenc.
Delovanje dušilke temelji na fizikalnih lastnostih tuljave, zlasti na samoindukciji. Ko skozi tuljavo teče tok, se okoli tuljave ustvari magnetno polje. Ko se tok spreminja, se spreminja tudi magnetno polje, zaradi česar se v tuljavi ustvari napetost, ki deluje proti toku. Ta samoindukcijska lastnost tuljave omejuje pretok toka.
V vezju je dušilka zaporedno povezana z bremenom ali drugo komponento. Tok teče skozi dušilko in je omejen z induktivnostjo. Dušilka lahko pomaga tudi pri izravnavi ali stabilizaciji napetosti, saj deluje kot naprava za shranjevanje energije in nadzoruje pretok toka.
Na splošno imajo dušilke pomembno vlogo pri nadzoru in stabilizaciji toka v električnih tokokrogih. Široko se uporabljajo v različnih aplikacijah, kot so napajalniki, filtri, stikalni napajalniki in visokofrekvenčna vezja.